Ideje so kot diamanti v rudniku.
Bleščeči, vendar zakopani.
Brez vrednosti so tam v temi.
Kadar pa človek jih najde,
obenem rodi jih in rani.

Jaz sem rudar in moj um je moj kramp.
Srce mi je luč in ti mu olja prilivaš.
Lahko je garati, ker tega ne skrivaš.

Ko v neskončni praznini utvar
si glavo razbija slabič,
uživam ob dimu cigar in vem,
da ga, ki sanja denar,
sčasoma vzame hudič.

Potem, ko začutim prepih,
kot da je sapa navdiha zavela,
takrat se odpravim v rudnik,
vedoč, spet je čas,
da lotim se dela.